Kulturna društva so dan pred praznikom protestirala proti SAZAS
Pop/Kultura - nedelja, 07.02.2010 12:45 Tekst: (sta)

rače - Kulturno društvo Rače je dan pred slovenskim kulturnim praznikom pripravilo že tretji protestni shod proti, kot menijo, ignorantskemu odnosu države do kulturnih društev. Na njem so prebrali Račko deklaracijo, s katero so po besedah predsednika društva Toneta Žuraja znova izrazili nestrinjanje društev s politiko združenja SAZAS.

Kot so zapisali v apelu državi, več tisoč kulturnih društev v Sloveniji nadaljuje stoletno tradicijo najširše kulturne ustvarjalnosti, ki je temeljnega pomena za identiteto in obstoj slovenskega naroda. Društvena kulturna ustvarjalnost je po njihovem mnenju nepogrešljiva vzpodbuda za avtorje na vseh področjih umetniškega ustvarjanja in brez nje bi bila slovenska kultura zelo okrnjena. Kulturna društva in avtorji so od nekdaj odvisni drug od drugega, zato skupaj zavračajo poskuse, da bi jih prikazali kot sprte strani z nasprotnimi interesi.
"Vlada preko SAZAS izenačuje kulturna društva, ki na neprofitni osnovi in z odgovornostjo do kulturnega izročila ljubiteljsko izvajajo avtorska dela, s komercialnimi izvajalci, ki prodajajo kulturne produkte in spadajo v kulturno industrijo. Zahtevana avtorska nadomestila so za kulturna društva previsoka in imajo za posledico zamiranje kulturne ustvarjalnosti v društvih," so predstavniki kulturnih društev zapisali v deklaraciji.
Kot še dodajajo, za SAZAS to ni problem, saj ga zanimajo le plačila, problem pa je za slovensko kulturo, ker se na ta način trga in redči najgostejša mreža kulturnega delovanja, ki sega v sleherni slovenski kraj. "Zato je nepojmljivo, da je pritožbe kulturnih društev v državnem zboru slišati kot glas vpijočega v puščavi. Tako ne sme ostati in je nesprejemljivo, da je vladajoča koalicija zviška zavrnila poizkus uveljavitve skromne izjeme za kulturna društva s pavšalno utemeljitvijo, češ da ni skladna z direktivami EU," menijo protestniki.
Evropske direktive po njihovem dopuščajo izjeme, zato je za njih nerazumljivo, da Slovenija pri tem izbere najbolj ozko tolmačenje, ki je najmanj primerno za kulturna društva. Da je stvari mogoče urediti tudi drugače, kaže primer knjižničnega nadomestila za avtorje knjig, ki bi ga lahko kot model uporabili tudi pri kulturnih društvih, so prepričani predstavniki društev, ki od ministrstva za kulturo zahtevajo, da se opredeli do njihovega pomena.
"Le skrajna brezbrižnost do slovenske kulture lahko botruje zapostavljanju kulturnih društev, zato od vladnih organov in politike upravičeno pričakujemo, da končno razumejo naš položaj in nam pomagajo najti hitro rešitev zapleta, ki lahko povzroči nepopravljivo škodo slovenski kulturi," svojo deklaracijo zaključujejo predstavniki slovenskih kulturnih društev.
vir: http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042335878

Slapnik o avtorskih pravicah in Sazasu

Tadej Slapnik, poslanec v Državnem zboru, je na nadaljevanju 12. redne seje 11. januarja izpostavil kompleksno problematiko reševanja težav v zvezi z avtorskimi pravicami in agencijo SAZAS ter napovedal celovit predlog zakona, ki bo temeljil na izhodiščih, oblikovanih v letu 2009.

Nastop Tadeja Slapnika (vir: magnetogram seje):

Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah je v 15 letih uporabe v veliki meri prestal test časa, ki je medtem zahteval spremembe, potrebne zaradi prilagajanja avtorskopravne zakonodaje potrebam uporabe varovanih del v vsakodnevnem življenju ter novim oblikam pravic, ki jih je bilo treba s tem urediti.
V teh letih so se določene ureditve izkazale kot premalo dorečene, prihajalo je do težav v postopkih podeljevanja dovoljenj kolektivnim organizacijam, upravičenci so imeli težave z vzpostavljanjem kontrole nad delovanjem kolektivnih organizacij. Kolektivne organizacije so imele po zadnji spremembi zakonodaje težave pri vzpostavljanju tarifnega sistema, saj je Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah določal sistem, ki v določenem primeru sploh ni dovoljeval prilagoditve tarif konsenzu za določeno neformalno skupino uporabnikov, ki niso bili sposobni zagotoviti potrebnega kriterija reprezentativnosti ali večine na trgu. Pokazale pa so se tudi težave neprimerne zakonske ureditve sistema v tistem trenutku, ko se kolektivna organizacija in združenje uporabnikov nista mogla dogovoriti o načinu določitve nadomestil in njihovi višini. Institucija, ki naj bi urejala ta razmerja, Svet za avtorsko pravo, zaradi političnih manipulacij ni zaživel – vse skupaj in se je z obravnavo konkretnih predlogov za določitev tarif sprevrglo v neprimerno igro s strokovnjaki avtorskega prava in igrišče lobistov. To je pripeljalo do tega, da sta o tarifi ene od kolektivnih organizacij soodločala kar dva predstavnika po izboru iste kolektivne organizacije. Sprejeta tarifa je končala na sodišču, pravna stroka pa je soglasna, da je odločitev v sprejeti obliki nepravilna in sistemsko neprimerna. Delovanje in ravnanje največje kolektivne organizacije SAZAS predstavlja vse od sprejetja zakona rdečo nit težav in nezadovoljstva, tako s strani avtorjev kot s strani uporabnikov avtorskih del. SAZAS je v tem obdobju v veliki meri izgubil verodostojnost, ki jo v poslanstvu spodbujanja ustvarjalnosti prav najbolj potrebuje.
Zakaj je s SAZAS-om nezadovoljnih tudi večina avtorjev: zato, ker so si vodstveni člani društva, ki jim zakon omogoča monopolno delovanje na območju Republike Slovenije, sprejeli pravila delovanja, ki zagotavljajo elitistično odločanje in tudi nagrajevanje zelo ozkega kroga avtorjev, seveda na račun in v škodo vsem ostalim, ki niso v ustrezni spregi z aktualnim vodstvom. Do tega so prišli tako, da so dvignili cenzus, ki daje članu status rednega člana, s 1000 evrov na 4.000 evrov letnih dohodkov iz naslova avtorskih pravic v preteklem letu. S tem se je število članov z glasovalno pravico zmanjšalo kar za 35 odstotkov in jih je sedaj le še okoli 180. Na skupščini maja 2008 je bilo na primer prisotnih 54 rednih članov s pravico glasovanja, 40 jih je glasovalo za sprejetje letnega poročila in letno finančno poslovnega načrta. Vendar je vseh članov SAZAS-a, torej tistih, ki ustvarjajo glasbo, in za to prejemajo oziroma bi morali prejemati avtorske honorarje, več kot 5000. O poslovanju SAZAS-a odloča le 8 promilov glasbenih ustvarjalcev!
Naj vas na tem mestu spomnim tudi na mnenje in pričakovanja, ki so jih že pred časom v peticiji proti SAZAS-u spisali člani Kulturno umetniškega društva Žalec. Peticijo so naslovili na predsednika države, takratnega predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janšo, in tudi ministra za kulturo, dr. Vaska Simonitija. Glasila se je tako, da pozivajo, da se zavzamejo za ohranitev kulturnega izročila naših prednikov in omogočijo kulturnim društvom in vsem neprofitnim organizacijam njihovo delovanje brez SAZAS-ovih računov. SAZAS, po njihovem mnenju, neusmiljeno pošilja račune za zaščito avtorskih pravic na vsa kulturna društva za koncerte in prireditve, ki jih prireja svojim krajanom. Navajajo še nepravilnosti, ki jih SAZAS počenja in daje v presojo njihovo ravnanje. Med njimi so izpostavili, da zaračunavajo avtorske pravice na prireditvah, kjer so avtorji prejeli svoje plačilo. Da zaračunavajo avtorske pravice za koncerte izvajalcev, ki so že več kot sedemdeset let pokojni. Da zaračunavajo avtorske pravice za izvajanje sakralne glasbe, kjer so avtorji prispevali svoje delo v te namene, ne pa SAZAS-u. Zaračunavajo avtorske pravice občinam za izvedbo državnih in občinskih proslav. Zaračunavajo avtorske pravice za isto prireditev različnim uporabnikom. Zaračunavajo avtorske pravice za koncerte tujih avtorjev, čeprav ti sploh ne dobijo nič od teh sredstev. Skratka, da zaračunavajo avtorske pravice vsepovprek.
Pobudniki peticije so nas v poslanski skupini informirali, da je od vseh teh pobud odgovoril takrat minister za kulturo in jih seznanil, da to ni v pristojnosti Ministrstva za kulturo, ampak da je to v pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo. Tudi predsednik države se je takrat po njihovih zagotovilih zavzel, da bo na tem področju se zavzemal za ureditev področja.
V Poslanski skupini Zares opozarjamo, da takšno vodenje SAZAS-a ustvarjalnost slovenskih avtorjev zavira. Posledice tega pa so pomanjkanje kulturnih dogodkov, trivializacija glasbe in deprivilegiranost mladih neuveljavljenih ustvarjalcev. Nepreglednost poslovanja vpliva tudi na plačilno nedisciplino uporabnikov avtorskih del, ki tudi, če se zavedajo, da je plačevanje avtorskih pravic potrebno, dvomijo v smiselnost finančnega podpiranja tako netransparentne organizacije.
V Poslanski skupini Zares zato menimo, da je nepravilnosti, ki jih tudi s spremembo zakonodaje ni mogoče odpraviti, potrebno preprečiti z zagotovitvijo ustreznega nadzora SAZAS-a, opraviti temeljito revizijo poslovanja v vseh preteklih letih in odgovorne za nepravilnosti kaznovati. V poslanski skupini tudi menimo, da je potrebno obstoječo zakonsko ureditev spremeniti, zapolniti pravne praznine, nadomestiti institute, ki niso zaživeli, predvsem pa sistema uveljavljanja pravic, vrniti njegov smisel s kar najbolj doslednim upoštevanjem dejstva, da so avtorske in sorodne pravice zasebna lastnina, kateri njeno ceno določa zasebnik sam, na trgu pa te pravice dosegajo ceno, ki jo sooblikujejo pravila trga. Zaradi tega smo v Poslanski skupini Zares v preteklem letu k osnovanju sprememb in dopolnitev veljavnega Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah povabili skupino zainteresirane javnosti in strokovnjakov, s katerimi smo pripravili izhodišča za celovito uredite nejasnosti in nepravilnosti v obstoječem zakonu z naslednjimi cilji:
Prvič, uvesti je potrebno spremembe na področju določanja višine in uveljavljanja nadomestil za privatno in drugo lastno uporabo, saj sedaj nadomestila v nezadovoljstvo tako upravičencev kot tudi zavezancev določa Vlada Republike Slovenije. Poleg tega pa obstoječa ureditev za to področje preprečuje sklepanje sporazuma med upravičenci in uporabniki.
Drugič – urediti podeljevanje dovoljenje kolektivnim organizacijam, saj dosedanja zakonodaja z nekoliko nedosledno uporabo terminologije pušča odprto ključno vprašanje, kdaj kolektivna organizacija dejansko pridobi naravo oziroma status kolektivne organizacije. Poleg tega pa se v postopku podelitve dovoljenja od kolektivne organizacije zahteva izkazovanje določenih dejstev, ki jih kolektivna organizacija pred podelitvijo dovoljenja pravno-formalno ni sposobna zagotoviti.
Tretjič – zagotoviti je potrebno predvsem transparentnost delovanja kolektivnih organizacij, saj dosedanji sistem upravičencem ne omogoča želenega in potrebnega nadzora nad poslovanjem kolektivne organizacije, bodisi zaradi zakonske ureditve bodisi zaradi ravnanja kolektivne organizacije. V Poslanski skupini Zares menimo, da je potrebno zagotoviti tudi večja pooblastila glede nadzora nad kolektivnim organizacijam s strani Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, ki nadzorno funkcijo sicer ima, vendar je opravljanje te funkcije oteženo zaradi dikcije obstoječe zakonodaje.
In četrtič – v zakonu je potrebno zagotoviti smotrnejšo rešitev v primerih, ko upravičenci in uporabniki ne dosežejo konsenza. Svet za avtorsko pravo, ki naj bi na strokoven način po načelu neodvisnosti opravljal oziroma odpravljal padpozicijo v pogajanjih med kolektivnimi organizacijami in uporabniki se je namreč izkazal za prav nasprotno rešitev. Zakonska nedorečenost pušča odprto ključno vprašanje, ali je sestava Sveta ad hoc, torej za vsak primer posebej, ali gre za stalno sestavo, pri čemer veljavni zakon ne predpisuje nikakršnih določil o mandatih. Omenjeni institut se je v obstoječi obliki izkazal kot slepa ulica pri urejanju razmerij med upravičenci in uporabniki, zaradi tega v Poslanski skupini Zares menimo, da je potrebno upoštevati želje upravičencev in uporabnikov, da bi od državnih organov imelo pooblastilo za tako vmešavanje zgolj in samo sodišče. Vse druge institucije pa morajo biti v sistemu določanja cene uporabe varovanih del zgolj fakultativna opcija do uporabe, do katere lahko pride le s konsenzom vsem vpletenih strani.
Ker je predlog sprememb in dopolnitev, ki ga predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom daleč od celovite ureditve področja in pogled tega tudi v nasprotju z direktivo Evropskega parlamenta in sklepa o usklajevanju določenih vidikov avtorskih in sorodnih pravic v informacijski družbi predlog novela v Poslanski skupini Zares ne bomo podprli.
V zakonodajnem postopku pa v prihodnjih mesecih napovedujemo celovit predlog novele zakona, ki bo pripravljen tudi na podlagi izhodišč, ki smo jih v sodelovanju z zainteresirano strokovno javnostjo uporabniki in upravičenci avtorskih pravic pripravili v Poslanski skupini Zares, nova politika.

vir: http://www.zares.si/slapnik-o-sazasu/

Koalicija stopila v bran SAZAS-u
Ljubiteljske skupine bodo morale še naprej plačevati SAZAS-u

12. januar 2010 ob 10:50,
zadnji poseg: 14. januar 2010 ob 12:35
Ljubljana - MMC RTV SLO

Poslanci koalicije so zavrnili SDS-ov predlog dopolnitve zakona, po katerem ljubiteljskim skupinam ne bi bilo več treba plačevati za izvajanje avtorskih del.
Poslanci SDS-a so namreč novembra vložili predlog dopolnitve Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, po katerem bi bilo izvajanje avtorskih del amaterskih društev oziroma skupin s področja umetnosti in književnosti prosto pod dvema pogojema: če amatersko društvo oziroma skupina na prireditvi nastopa brezplačno oziroma če ni vstopnine ali če se ta v celoti nameni v dobrodelne namene. Kot amatersko društvo so označili skupino, v kateri vsi člani sodelujejo nepoklicno in v kateri posamezni član v koledarskem letu ne prejme več kot tisoč evrov honorarjev s področja umetnosti in književnosti.
Kot so zapisali v obrazložitvi dopolnila, bi z zakonom rešili tudi vprašanje, ki se pojavi, ko so morali prireditelji dogodkov plačati nadomestilo za avtorske pravice tudi za neuveljavljene skupine, ki so sicer imetnice avtorskih pravic za svojo glasbo. Tako jih prireditelji večinoma niso uvrščali v program, saj so jim skupine predstavljale le velik strošek v obliki višje položnice za SAZAS, ne pa dodaten program, skupine pa se s tem težje uveljavljajo.
Zamudili priložnost stopiti SAZAS-u na prste
V glasovanju se je 44 poslancev izreklo proti, 32 pa za. Proti so bili vsi iz koalicije, za pa opozicija. Z nesprejetjem dopolnila je državni zbor tako zamudil priložnost omejiti moč SAZAS-a, ki v bistvu deluje le v interesu peščice slovenskih glasbenikov, predstavlja pa nočno moro vsem preostalim izvajalcem in prirediteljem. Veliko se jih še vedno sprašujejo tudi o zakonitosti SAZAS-ovega početja.
Prav tako pa bo zdajšnja ureditev še naprej krnila nekomercialno usmerjene prireditve, saj takšni prireditelji, zasuti s položnicami, večinoma ne vztrajajo veliko časa na sceni oziroma se hitro odločijo za komercialnejše smernice.
B. K.

vir: http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/koalicija-stopila-v-bran-sazas-u/221090

SAZAS - rabelj kulturnim društvom
20.01.10, 11:29 .Pred nekaj dnevi je v parlamentu potekala zanimiva razprava glede predloga SDS, da bi bila poslej kulturna društva oproščena plačila nadomestil SAZAS-u, ki je največja kolektivna avtorska organizacija. Brezobzirno pobiranje nadomestil za uporabo avtorskih del s strani SAZAS-a je preseglo vse meje in zadevo je nujno urediti s spremembo zakonodaje. Ne le kulturna društva, tudi številni podjetniki, ki v svojih lokalih predvajajo glasbo, opozarjajo na nelogičnosti in pretiravanje pri pobiranju nadomestil za uporabo avtorskih del.

Predlagatelji spremembe zakona se zavedamo, da je avtorska pravica monopol avtorja, da je temelj intelektualne lastnine ter gibalo inovativnosti in razvoja. Vendar pa avtorska pravica obstaja v sobivanju z drugimi pravicami, kot so pravica do obveščenosti, pravica do olajšave pouka, pravica do svobode ustvarjalnosti in druge. Tu se postavi vprašanje in dilema, in sicer: do katere meje zaščititi avtorske pravice, da ne postanejo zaviralo ustvarjalnosti in javnega interesa? Obstoječa zakonska ureditev se je v 15 letih uporabe izkazala za nedorečeno in pomanjkljivo in je privedla do spornega delovanja in ravnanja največje kolektivne organizacije SAZAS, katera je osnovni vir težav in nezadovoljstva, na kar opozarjajo tako številni avtorji kot uporabniki avtorskih del. SAZAS je v celoti izgubil verodostojnost, ki bi si jo pri svojem delovanju najbolj moral utrditi in je postal sinonim za povampirjenega pobiralca nadomestil vsevprek, kar je daleč od njegovega poslanstva.

Problem je najmanj dvoplasten. Najprej je delovanje SAZAS-a nesprejemljivo v luči interesov večine avtorjev, saj večina avtorjev ne dobi s strani SAZAS-a nobenega plačila in le-ta nagrajuje zelo ozek krog avtorjev, o poslovanju te organizacije pa odloča manj kot odstotek glasbenih ustvarjalcev. Interna pravila te organizacije so takšna, da o vsem odloča le ozka elita avtorjev, ki pri odločitvah pogosto spregleda širši interes večine avtorjev. Po drugi strani pa SAZAS neusmiljeno in neselektivno pošilja račune za zaščito avtorskih pravic podjetnikom, ki v svojih lokalih predvajajo glasbo in neprofitnim organizacijam s področja kulture in umetnosti. Sodu je izbilo dno pretiravanje pri pobiranju nadomestil kulturnim društvom za koncerte, nastope in prireditve, ki jih prirejajo svojim občanom. Znane so številne nepravilnosti, ki jih počne SAZAS, in sicer, da zaračunavajo avtorske pravice za prireditve, kjer so avtorji prejeli svoje plačilo, da zaračunavajo avtorske pravice za koncerte izvajalcev, ki so že več kot 70 let mrtvi in za koncerte sakralne glasbe, zaračunavajo avtorske pravice za izvedbo državnih in občinskih proslav, zaračunavajo avtorske pravice za isto prireditev različnim uporabnikom in za koncerte tujih avtorjev, čeprav ti ne dobijo nič od teh sredstev.

Razmere torej kar kličejo po ustreznejši ureditvi, zato smo poslanci SDS predlagali rešitev, ki bi uredila vsaj enega izmed najbolj perečih problemov. Predlagali smo, da bi bila kulturnim društvom omogočena prosta uporaba avtorskih del pod določenimi pogoji, in sicer takrat, kadar kulturno društvo nastopa na prireditvi brezplačno in ko je prireditev brez vstopnine oziroma je le-ta namenjena izključno v dobrodelne ali humanitarne namene. Menimo namreč, da obremenjevanje kulturnih društev s plačevanjem nadomestil SAZAS-u zavira in demotivira delovanje kulturnih društev in ogroža pomembno poslanstvo, ki ga imajo kulturna društva pri delovanju na področju ljubiteljske kulture v naši državi. Ljubiteljska kultura je izjemno pomemben element slovenske identitete in poleg kulturno umetniškega ustvarjanja ohranja bogato ljudsko izročilo in je gibalo družabnega in kulturnega življenja na slovenskem podeželju.

Predlog zakona žal ni bil sprejet. Kaolicijske stranke SD, LDS, Zares in Desus, ki niso podprle teh rešitev, so navedle predvsem dva razloga. Prvič naj bi bile rešitve v nasprotju z evropskim pravnim redom, čeprav podobne oprostitve poznajo tudi v nekaterih razvitih evropskih državah, kot sta Nemčija in Avstrija. In drugič naj bi naši predlogi le delno in v nezadostni meri reševali problematiko neustreznega ravnanja SAZAS-a. S strani koalicije je bilo napovedano, da bodo prišli v parlament s celovitejšo spremembo zakonodaje, ki bo uredila navedeno problematiko. Upajmo, da bo temu tako in počakajmo na te predloge. Upamo lahko tudi, da bodo potrpežljivost ohranili tudi številni avtorji, podjetniki in društva, ki jim obnašanje SAZAS-a ubija voljo do delovanja.

vir: http://www.posavje.info/index.php?option=com_content&view=article&id=2792&Itemid=309

Sazas

Matjaž Sterže, 23. maj 2008 |

Dogajanja in nejasnosti okrog delovanja Sazasa seveda niso od včeraj in niso nastala pred mesecem dni. Nezaupanje (z vseh strani) do institucije, ki ji je država podelila koncesijo ali monopol nad kolektivno zaščito glasbenih avtorskih pravic je prisotno pravzaprav vse od njene ustanovitve. Skozi dogodke, ki so se na Sazasu nepregledno zgodili v zadnjem času oz. v zadnjem obdobju, je tudi povsem normalno, da se je odzvala zainteresirana in še kakšna druga javnost. Na eni strani imamo nezadovoljne uporabnike avtorskih del, ki polnijo finančno malho Sazasu (gostinci in drugi obrtniki, prireditelji koncertov, mladinski centri, seveda so tu tudi mediji idr.), na drugi strani pa imamo armado nezadovoljnih avtorjev, ustvarjalcev naše – slovenske – glasbe, ki se čutijo s strani Sazasa (oziroma njegovega vodstva) finančno in drugače izigrani. Sazas tako izgublja verodostojnost. Verodostojnost pa za izvajanje svoje dejavnosti nujno potrebuje. Takšno stanje kot je danes v ZARES seveda ocenjujemo kot nevzdržno.
Osnovno poslanstvo Sazasa je spodbujanje ustvarjalnosti. Toda kako, če se glasbenikom, katerih avtorska dela se vrtijo manj, honorarji pravzaprav sploh ne obračunajo. (npr. imaš 40 starejših skladb, ki se zavrtijo 9 x na leto = 360 predvajanj. Za ta predvajanja medij ali drug uporabnik, ki odda playlisto, plača Sazasu enak znesek, kot za en sam hit, ki pa se zavrti 360 X na leto. Avtor s takšno količino predvajanja seveda dobi odličen avtorski honorar. To seveda nikakor ni sporno.

Sporno je, da gre v kvoto skupne mase, iz katere se obračuna trenutnemu “hitmakerju” tudi denar, ki bi ga moral dobiti avtor, katerega 40 pesmi so se npr odvrtele »le« vsaka po 9 x na leto). Avtorji, katerih skladbe se torej predvajajo manj, prispevajo svoje zaslužene honorarje v skupno malho iz katere pa se nakazujejo sredstva le avtorjem, ki presegajo nek »nedemokratično« definiran prag. Razlog naj bi bil v visokih stroških obdelave, kar je seveda dejstvo, ki je popolnoma brez racionalne podlage. Toliko o poslanstvu spodbujanja ustvarjalnosti.

Na tak način se ustvarja tudi klientelizem v Sazasu. Pred leti, ko se je dvignil cenzus za rednega člana s 1000€ na 4.000€ oziroma stari milijon tolarjev, se je število rednih članov, ki imajo glasovalno pravico zmanjšalo za 35%. Sedaj jih je 179. Na zadnji izredni skupščini 7. 5. 2008 je bilo prisotnih 54 rednih članov s pravico glasovanja (40 pa jih je glasovalo ZA sprejetje letnega poročila in letnega – finančno poslovnega načrta za leto 2006). Vseh članov Sazasa (torej tistih, ki ustvarjajo glasbo in za to prejemajo avtorske honorarje) pa je več kot 5000. O vsem je na neki točki torej odločalo 8 promilov glasbenih ustvarjalcev. Vodstvo Sazasa pa poudarja, da so odločitve sprejete z 90% podpore.

Osnovna težava pa je v nepreglednosti poslovanja. Besede o zmanjšanju režijskih stroškov Sazasa s 30% na nekaj več kot 20% v zadnjih 6 letih so pravzaprav komične, če vemo, da se je v tem času prihodek Sazasa dvignil za 300%. Kar pomeni, da se je v nominalnem smislu režijski strošek za poslovanje povečal za 2 in večkrat … Da ne govorimo o indicih o izplačevanju izjemnih dodatkov k plačam, ki ne vzdržijo nikakršne neodvisne revizije. Večajo se torej prihodki, večajo se stroški poslovanja, preglednost pa se na drugi strani manjša.

Revizijo je Urad RS za intelektualno lastnino (pri MG) (URSIL) celo zahteval, vodstvo Sazasa pa je vse skupaj rešilo z interno revizijo, za te pa je seveda bolj ali manj jasno, kakšen izid pokažejo. URSIL nima dovolj nadzora nad poslovanjem društva, ki je dobilo koncesijo, da razporeja s 6 in več milijoni evrov na leto. Vodstvo Sazasa predvideva in v praksi tudi izvršuje celo izključitve tistih članov iz društva, ki se javno ne strinjajo (!?!) z njegovo politiko.

V ZARES ugotavljamo, da stanje na SAZASU nikakor ne katalizira ustvarjalnosti, temveč ustvarjalnost zavira, posledice pa so na dlani. Pomanjkanje koncertnih dogodkov, trivializacija glasbe, nezmožnost preživetja novih in mladih ustvarjalcev na trgu itd… Na drugi strani pa nepreglednost poslovanja vpliva tudi na uporabnike in plačnike avtorskih del, ki se zavedajo, da je plačevanje avtorskih pravic absolutno potrebno, seveda pa pod pogojem, da je pregledno in da so tarife določene s soglasjem in v skladu z zakonom o avtorski in sorodnih pravicah. Težko pa 58% zvišanju tarif za uporabnike rečemo pregledno. Zato je nujno analizirati stanje, opraviti revizije in na podlagi ugotovitev predlagati takšen sistem, ki bo res deloval. Takšna rešitev kot jo imamo danes zagotovo ni dobra. Slovenija je zaradi svoje majhnosti, tako trga, kot izvajalcev, seveda edinstven primer, zato primerjave s francoskim ali nemškim sistemom, kot jih vseskozi omenjajo predstavniki Sazasa, nikakor niso na mestu. Sazas potrebuje sistemsko prevetritev in verodostojnost vodstva, za katere bi bilo po vseh teh letih prerekanj in zdrah morda bolje, da ne bi prihajala izključno iz ozkih glasbenih krogov

vir: http://www.zares-koroska.si/sazas/comment-page-1/
.

Bend, ki je pljunil Sazasu v obraz

Kateri bendi bodo sledili zgledu Carnavala?
Peter Petrovčič


Pred leti se je strgalo Klemnu Klemnu, Dalaju (ex Ali En) in Kosti, ko so v komadu Sazas Sax ugotavljali: »Moj delež, za moje avtorske pravice, si not v svoj žep tlačjo te Sazasove prasice.« Predsedniku Sazasa Matjažu Zupanu pa so sporočili: »Jest nisem kanibal, bomo pa najdl bedaka, mesojedega junaka, da bo sladka omaka, raj skrij se, direktor, da ne boš zgubu curaka.«
Pred dnevi se je na sestanku avtorjev pri Sazasu zgodilo nekaj podobnega. »Vi nas jebete v rit! Vse nas jebete v rit! To se mora enkrat končat!« je bil do Zupana in njegovih iskren Jan Kozlevčar - Kozel, ki je zatem še pljunil velikemu šefu v obraz in zapustil brezplodno debato. »Šlo je bolj za promocijo naše nove plošče, saj smo vedeli, da to dejanje ne bo sprožilo revolta zoper Sazas. Ampak zdaj spontano prihaja podpora z vseh strani, zato razmišljamo, kako to ohraniti in še nadgraditi. Možnosti je več, pogovarjamo se, kako naprej. Naš namen je, da se povežemo, ustvarimo neko kolektivno zavest med glasbeniki in nehamo razmišljati vsak zase. Vsekakor bi bilo dobro vztrajati, da bi vsem vpletenim postalo jasno, da gre za nevzdržno, že kar psihopatsko stanje,« dodaja Kozlevčar.
Kako posluje Sazas pod Zupanom, poleg garažnih bendov, alternativcev, organizatorjev koncertov in zavezancev za plačilo nadomestil za uporabo avtorske glasbe, dobro vedo tudi številni mainstreamovski bendi vseh mogočih žanrov. A preudarno molčijo, saj jih Zupan plačuje iz skupne mase nadomestil za avtorske pravice. Tudi na račun bendov, ki niso dovolj »kakovostni«, da bi komercialno uspeli. So pa zato Jan, Carnaval in številni drugi avtorji z romantičnim pogledom na glasbo odločeni, da Zupan na položaju predsednika Sazasa ne bo več dolgo vzdržal. Morda pa je bil verz predsednika osovraženega Sazasa, ki je nekoč nastopal pod umetniškim imenom MZ Hektor, preroški in zanj prihodnjega »poletja ne bo, poletja ne bo, izginilo bo, ostal bo spomin na iskanja, bilo je lepo«.
Zupan je Kozlevčarja ovadil policiji, saj naj bi mu bil ta, kot piše v policijskem zapisniku, z dejanjem »povzročil občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti in strahu«. Jan Kozlevčar - Kozel je dobil 250 evrov mandatne kazni in jo je takoj plačal v polovičnem znesku.

vir: http://www.mladina.si/tednik/200949/bend__ki_je_pljunil_sazasu_v_obraz

Zakaj sem pljunil Matjaža Zupana in zakaj to najbrž nič ne spremeni


Po prebranem članku o neotesancu, ki je na SAZAS–u domnevno povsem znorel in bi se gotovo zapletel v pretep, če ga ne bi nek zaskrbljeni gospod zaustavil, je nujno obelodaniti nekaj pomembnih dejstev. Ta neotesanec sem bil jaz, pri vsem skupaj pa je šlo le za promocijo našega benda Carnaval in naše nove plošče »Carnaval 2«. Nikakor pa jaz in bobnar tja nisva prišla z namenom dobiti denar, ki naj bi nama pripadal. Dobro veva namreč, da Radio Študent (in marsikateri drugi radio, kot večina klubov), če imajo odgovorni kaj soli v glavi, SAZAS-u zneskov ne izplačuje. Še bolj je pa jasno, da tudi če bi jih, bi nas Zupan in drugi okoli njega že nekako nakoli prinesli za naš zasluženi denar. Skratka, šlo je za pol-spontan umetniški performans, ki naj bi nam prinesel kultni status v alternativnih krogih, kjer se informacije širijo od ust do ust. Ker pa je žal prišlo do neljubega dogodka, da se je novica pojavila v Žurnalu, kjer imate očitno težnjo po senzacionalnosti, ki ugasi iskro subverzivnosti še tako zelo radikalni gesti, se moram nujno postaviti travmatičnemu jedru te geste v bran.

Torej, če že iščemo subverziven element v vsem tem, naj pojasnim, da gesta v osnovi ni bila usmerjena proti SAZASU, temveč prej proti avtorjem, ki se proti SAZASU borijo na način, ki SAZASU še bolj omogoča utrditev oblasti. Tukaj je nujno opozoriti na simboliko postavitve stola na mizo. Pri tem sem hotel pokazati na začasen karnevalski red dane situacije (v tistem trenutku sem bil jaz glavni in ne Zupan). Se pravi, pri karnevalu, vsaj pri osnovni srednjeveški obliki, se hierarhija v uradnem sistemu začasno obrne na glavo, norčki so na vrhu, kralji na dnu. Na ta način se ljudstvo začasno sprosti absolutizma uradnih spon, tako da poveličuje preobrazbo in nedoumljivost sveta, ki se uradni logiki sistema rogata v brk. Problem pa je v tem, da se vsak karneval enkrat konča, sistem pa se vrne v svoje prvotno stanje še bolj okrepljen. Jaz sem s tem, ko sem postavil stol na mizo, hotel pokazati, da se tega zavedam in da moje dejanje v revolucionarnem smislu najbrž nima nobene teže in da se bodo stvari slejkoprej povrnile v prvotno stanje. Kljub temu pa ta agresivni izpad ni zgolj karnevalski, ker je vseboval dovolj radikalno težo, ki je pokazala na trenutni red stvari, da je pravzaprav Zupan precej nemočen in da mu lahko del družbe, ki naj bi mu plačeval prispevke, preprosto obrne hrbet in se zanj ne meni (tako kot ogromen delež klubov, barov itd. uspešno že počne!). Mislim, da je iz te akcije jasno razvidno, da SAZAS še zdaleč ni tako zaščiten, kot se zdi (nekateri celo uporabljajo izraz – »kot kočevski medved«). Jasno želim poudariti, da se me je Zupan zelo ustrašil, vendar ne zaradi tega, ker bi lahko na primer potegnil pištolo, ampak zaradi nekega drugega dejstva. Moj nastop je bil preveč radikalen, preveč travmatičen, ne samo zanj, temveč še posebej za protestirajoče avtorje, ki so v tistem trenutku lahko spoznali, kako ničen je njihov javkajoči »uradni« pristop in kako zelo so se ušteli pri oceni moči SAZASA.

Pa še nekaj je, tudi ta obrazložitev je zgolj »umetniško delo«, ki naj odpira drugačne poglede na stvari!

Jan Kozel, Carnaval


vir: http://blogs.myspace.com/index.cfm?fuseaction=blog.ListAll&friendId=80255057

Anthony McCann in avtorske pravice

Glasba in avtorske pravice so področje, kjer je po besedah predavatelja Anthonyja McCanna še mnogo nedorečenega. Predstavil je zgodbo, kako se je zlobna organizacija IMRO (bolj ali manj irska verzija SAZASA) čez noč prelevila v spoštovano in ugledno ustanovo, v intervjuju pa bil kritičen tudi do situacije pri nas.

video:
http://www.souvizija.si/video/avtorske_pravice_irski_primer_omejevanja/?show=bba1b0e739d3bb443b989ba8a4bceb8e&playlist=b5a21b2aee81c007e467cdc3d69203c1

internetne povezave:
http://www.anthonymccann.com/
http://www.beyondthecommons...com/
http://musicandcopyright...beyondthecommons.com/..copyright.htm

Ljubljana, 18.04.2010, 22:44 | STA / N.S.

Sazas s samovoljnim ravnanjem sprožil prijave
Nekateri imetniki avtorske pravice Sazasu očitajo, da jim ta neupravičeno odreka članstvo v združenju in s tem onemogoča sodelovanje pri delu skupščine. Sazas pa pravi, da so sejo skupščine sklicali skladno z veljavnim statutom.
Člani Sazasa bodo na ponedeljkovi skupščini pregledali poslovanje združenja, seznanili se bodo tudi s spremembami zakona o avtorski in sorodnih pravicah in volili organe združenja.
Urad RS za intelektualno lastnino je prejel pritožbe imetnikov avtorske pravice, ki menijo, da jim Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene pravice Slovenije (Sazas) neupravičeno odreka članstvo v tem združenju, s tem pa onemogoča sodelovanje pri delu skupščine, ki bo v ponedeljek. Urad opozarja, da skupščina, ki ni sklicana v skladu z veljavno zakonodajo, ne more sprejeti veljavnih sklepov. Urad je Sazasu namreč v imenu države podelil dovoljenje za kolektivno upravljanje na glasbenih delih in začasno dovoljenje za upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del.
Sazas tako na za ponedeljek napovedano skupščino ni povabil nekaterih avtorjev, ki izpolnjujejo pogoje za redno članstvo v skladu z veljavnimi pravili združenja, so sporočili iz urada. Urad je bil ob tem tudi obveščen, da Sazas od posameznih članov zahteva, da podpišejo nova pooblastila, kljub temu da so to v preteklosti že storili in da so torej še vedno člani.
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah v zadnjem letu v tem delu ni spremenil, urad pa ni bil obveščen o razlogih za zahtevanje podpisa novega pooblastila ali ponovno vključevanje že obstoječih članov v združenje. Zato tudi opozarja pred možnostjo, da skupščina, ki ni sklicana v skladu z zakonodajo in veljavnimi pravili, ne more sprejemati veljavnih sklepov.

Urad poziva k prijavi kršitev
Ob tem Urad RS za intelektualno lastnino tudi poziva vse imetnike pravic, da mu posredujejo vse podatke o domnevnih kršitvah Sazasa v zvezi s kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic, za katere ima združenje dovoljenje urada. Urad bo v primeru ugotovljenih kršitev zoper kršitelje sprožil ustrezne postopke in v skladu z zakonskimi pooblastili v okviru svojih pristojnosti zagotovil ustrezno odpravo morebitnih kršitev.
V Sloveniji je sicer več kot 5000 imetnikov avtorskih pravic, vendar jih tako skoraj 4800, glede na odločitev Sazasa, ne dosega praga za polnopravno članstvo, s tem pa tudi pravice do odločanja o pravilih za razdelitev pridobljenih sredstev in tudi sicer ne morejo sodelovati pri odločanju o delovanju in prihodnosti Sazas. Tudi sicer je večina podatkov o delovanju Združenja Sazas težko dosegljiva, zato nekateri avtorji opozarjajo na netransparentnost delovanja združenja.
Urad to vabilo objavlja, ker je po zakonu o avtorski in sorodnih pravicah Sazas dolžan skrbeti za vse imetnike avtorske pravice, ne glede na to, ali je prejelo pooblastilo posameznega avtorja ali ne. V primerih obveznega kolektivnega upravljanja pravic lahko namreč kolektivna organizacija upravlja pravice imetnikov tudi brez posebnega pooblastila avtorja oz. imetnika avtorske pravice. Poleg tega obstajajo pritožbe, ki kažejo na sum, da vsi imetniki pravic nimajo enakega položaja in varstva svojih pravic, kot to predpisuje zakon, čeprav so združenje Sazas že pooblastili za upravljanje svojih pravic.
"Jabolko spora" med avtorji naj bi bil predvsem cenzus, ki omogoča posameznim imetnikom avtorskih pravic glasovanje na skupščini in možnost, da so izvoljeni v organe združenja. Sazas je namreč na eni izmed skupščin pod točko razno sprejel sklep, po katerem so lahko polnopravni člani le tisti, ki od avtorskih pravic dobijo letno več kot 4000 evrov, s čimer so izločili številne manjše avtorje.

Odgovor Sazasa
Iz Sazasa pa so sporočili, da so sejo skupščine sklicali skladno z veljavnim statutom, ki je potrjen s strani pristojnega upravnega organa. Hkrati ga je prejel tudi Urad za intelektualno lastnino RS (URSIL), ki nanj ni imel nikakršnih pripomb.
V zvezi z razlikovanjem med rednimi člani in tistimi, ki to niso, kar naj bi zaradi glasovalne pravice po mnenju URSIL bilo sporno, pa Sazas poudarja, da svetovne in evropske kolektivne organizacije kakršna je Sazas izrecno razlikujejo med člani, in sicer na člane, ki imajo pravico glasovanja in člane, ki nimajo pravice glasovanja. Vse navedeno ni nikakršna posebnost Združenja Sazas in, da celo Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO), katere članica je tudi Slovenija, izrecno poudarja, da naj imajo pravico glasovanja samo tisti avtorji in imetniki pravic, ki dosegajo določen znesek izplačil.
Predlani je Sazas po ocenah izdal račune iz različnih naslovov v višini do 20 milijonov evrov, po neuradnih informacijah, uradne namreč niso dostopne, pa naj bi si večino teh sredstev razdelilo manj kot 200 avtorjev, ki imajo polnopravno članstvo v Sazasu.
''Slovensko državo v Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) zastopajo predstavniki URSIL, zato nikakor ni mogoče razumeti, da URSIL ta pravila ne bi bila poznana in da od Združenja Sazas celo zahteva ravno nasprotno,'' so zapisali na Sazasu.
Kot še pišejo, so popolnoma neresnične tudi trditve, da naj bi Združenje Sazas izstavilo račune za 20 milijonov evrov in da naj bi si ta znesek razdelilo manj kot 200 avtorjev. ''Samo v Sloveniji prejme nakazilo letno okrog 2500 avtorjev. Na osnovi pogodb, ki jih ima Združenje Sazas sklenjene z avtorskimi organizacijami in ostalimi imetniki pravic po celem svetu pa nakaže v tujino več milijonov evrov letno.''
Vse to je URSILu dobro poznano, poznan mu je tudi statut Združenja Sazas, še poudarjajo v Združenju. V lanskem letu je Sazas za obdobje zadnjih petih let pregledovala davčna inšpekcija, ki ni izdala nikakršnega sklepa, saj je poslovanje Sazasa popolnoma zakonito. Prav tako je potrebno poudariti, da ima Združenje vsako leto, skladno z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah, tudi pregled poslovanja neodvisne pooblaščene revizijske hiše. Tudi to je URSIL dobro poznano, so še zapisali v Združenju Sazas.

Posebno obvestilo in vabilo imetnikom avtorske pravice, katerih pravice upravlja Združenje SAZAS
Vabilo urada k posredovanju podatkov

Urad RS za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: urad) je bil v zadnjih dneh neuradno obveščen, da bo imelo Združenje SAZAS, ki mu je urad v imenu Republike Slovenije podelil dovoljenje za kolektivno upravljanje na glasbenih delih in začasno dovoljenje za upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del, 13. redno sejo Skupščine Združenja SAZAS, in sicer dne 19. 4. 2010, ob 17.30 uri v Austria Trend Hotelu Ljubljana, dvorana Janus, Dunajska cesta 154, Ljubljana.

Urad v zvezi s tem s strani Združenja SAZAS ni prejel nobenega uradnega obvestila, kakor tudi ne dokumentov, o katerih naj bi odločala skupščina.

Urad je prejel pritožbe posameznih imetnikov avtorske pravice, ki menijo, da jim Združenje SAZAS neupravičeno odreka članstvo v tem združenju in s tem onemogoča sodelovanje pri delu skupščine, ali da neupravičeno niso bili vabljeni na skupščino, čeprav naj bi izpolnjevali pogoje za redno članstvo v skladu z veljavnimi pravili združenja. Urad je bil ob tem tudi obveščen, da Združenje SAZAS od posameznih članov zahteva, da podpišejo nova pooblastila, kljub temu da so to v preteklosti že storili in da so torej še vedno člani. Urad opozarja, da se Zakon o avtorski in sorodnih pravicah v zadnjem letu v tem delu ni spremenil, urad pa ni bil obveščen o razlogih za zahtevanje podpisa novega pooblastila ali "ponovno vključevanje že obstoječih članov" v združenje.

Urad ob tem opozarja tudi, da skupščina, ki morebiti ni bila sklicana veljavno, torej v skladu z veljavno zakonodajo in veljavnimi pravili, ne more sprejemati veljavnih sklepov.

Urad vabi vse imetnike pravic, da nam posredujete vse podatke o domnevnih kršitvah Združenja SAZAS v zvezi s kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic, za katere ima Združenje SAZAS dovoljenje urada. Urad bo v primeru ugotovljenih kršitev zoper kršitelje sprožil ustrezne postopke in v skladu z zakonskimi pooblastili v okviru svojih pristojnosti zagotovil ustrezno odpravo morebitnih kršitev.

Urad to vabilo objavlja, ker je po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah Združenje SAZAS dolžno skrbeti za vse imetnike avtorske pravice, ne glede na to, ali je prejelo pooblastilo posameznega avtorja ali ne. V primerih obveznega kolektivnega upravljanja pravic lahko namreč kolektivna organizacija upravlja pravice imetnikov tudi brez posebnega pooblastila avtorja oziroma imetnika avtorske pravice. Poleg tega obstajajo pritožbe, ki kažejo na sum, da vsi imetniki pravic nimajo enakega položaja in varstva svojih pravic, kot to predpisuje zakon, čeprav so Združenje SAZAS že pooblastili za upravljanje svojih pravic.

Prosimo, da pošljete sporočilo na naslov sipo(at)uil-sipo.si s pripisom »Skupščina SAZAS«.

13. redna skupščina SAZAS

dvigali smo modre, rdeče in bele kartone, obljubili so mi starostno socialno


Skrbna soproga me je po telefonu v zadnjem trenutku (okoli 14h) medtem ko sem prvič tipkal pisno pripravo za svoje RŠ okence "10 eurov na 7 minut" spomnila; rednega člana so me vljudno povabili v Avstrija trend Hotel Ljubljana na Dunajski 154, dve nadstropji pod zemljo v dvorano Janus na 13. redno sejo Skupščine Združenja SAZAS.

Danija Kavaša oranžni fičo je do prizorišča pripeljal tudi mladega Andreja Černelča, predsednika društva BoS iz Bistrice ob Sotli a ga niso spustili v dvorano, ker statut naše znamenite in predvsem transparentne kolektivne organizacije na zasedanjih svojega najvišjega odločevalskega telesa ne dovoljuje prisotnosti novinarstva. Fant, ki je med drugim tudi avtor vsaj šestdesetih skladb ni redni član SAZAS saj ne more izkazati dovolj dohodkov od avtorskih pravic, je želel o Skupščini poročati kot novinar študentskega radia. Od-bito.
Prijavil sem se k razpravi, dodelili so mi moder, bel in rdeč kartonček za glasovanje. Po nekaj minutah čakanja na delovanje ozvočenja so takoj na predsednika Zupana pobudo s točko spreminjanja statuta hoteli dopolniti Predlog Dnevnega reda. Opozoril sem jih, da se to ne da storiti, če še ni izvoljeno Delovno predsedstvo Skupščine. So nejevoljno upoštevali, Zorana Predina na levem krilu je prizor zabaval. Potem so hoteli kar glasovati o Dnevnem redu. Sem jih prekinil, ker niso vprašali ali ima kdo še kak predlog. Jaz sem imel dva. prvi je bil točka v kateri bi sklenili spremeniti statut in dovoliti na skupščinah prisotnost novinarstva in zainteresirane javnosti. Moj predlog je bil odbit z večino na primer štirideset proti (rdeči kartoni), štirje za (modri), šest vzdržanih (beli). S podobno večino so zavrnili tudi moj predlog za točko "Ugotovitev škodljivosti SAZAS-a za avtorski podmladek in samonikla organizacijska prizorišča v Sloveniji ter sklepanje o načinih spreminjanja tega stanja" (Zoran Predin je nasprotoval obema pobudama).
Potem so sprejeli z najbistvenejšo točko dopolnjen Mlelni red. Stevardese so razdelile osem tipkanih strani dolg seznam sprememb statuta. Potrebne so bile predvsem zaradi pripojitve ene organizacije avtorjev vizualij, ki je zaprosila za to že pred časom. V resnici pa spremembe določajo tudi prenos "umazanih" (tehničnoadministrativnih) nalog iz društva SAZAS na za to usposobljenega zunanjega izvajalca. S spremembami sta ubiti dve muhi; prvič se je naše nazivno društvo okrepilo še z eno skupino zgolj dovolj bogatih avtorjev vizualij (Plutokrati vseh dežel, združite se!) in drugič (še pomembnejše) strelovod za mnogokrat upravičeno kritiko naše uzmoviške organizacije so praktično enoglasno (z dvigom modrih kartončkov) premaknili "ven" , na strokovnega partnerja, ki bo mrtvo hladno (profesionalno) izvajal dela, ki škodujejo ugledu naše lastniške elite. Izkoristil sem svoje tri minute in izrazil začudenje nad neznosno lahkoto dviganja kartončkov , ki prinaša povečanje avtorskih prejemkov. Vsaj še dva poleg mene sta (to je bilo eno redkih prijetnih presenečenj na tem triurnem sedenju) izrazila nestrinjanje z naglico napametnega odločanja o tektonskih statutarnih spremembah. Ni pomagalo. Dobro podmazani glasovalni stroj nas je pregazil ; smeti zgodovine nismo mogle ustaviti enaindvajsetega stoletja na pohodu. fotografirani predlagatelji kasneje na večerji niso skrivali vznesenosti. Le zakaj bi jo?
Potem smo videli na zaslonu diagram rasti dohodka (v času recesije!), nisem bil zraven, ko so mogoče z glasovanjem potrdili bilanco in plan, ker sem šel podpisat svoj potni nalog in štemplat parkirni listek.
Zupan nam je razkril resnico, da so lanski grozeči zakonski osnutek sestavili seveda predvsem uporabniki (tisti, ki jih terjamo naj plačajo). Šlo je torej za podlo zaroto, ki (hvala mednarodni lastniški previdnosti) ne grozi več.
Docentka doktorica Martina Repas s Pravne fakultete Univerze v Mariboru nam je govorila o zlodejnem Uradu za intelektualno lastnino, docent doktor Tomaž Keresteš z iste fakultete (se tudi ni dovolil fotografirat) pa nam je razložil, da je ta svet od vseh možnih svetov pravzaprav najboljši oziroma, da je za našo lastniško ložo najbolje, če je organizirana kot društvo.
Ker nihče ni predložil liste kandidatov je volilna komisija (namrščeno čelo Janeza Bončine Benča "Kanin, Kanin, jaz sem tvoj sin!") pregledala dokumentacijo Upravnega odbora liste kandidatov. Spet so bili novi organi izglasovani z briljantno večino. Podpredsedujočemu je bila ta moja označitev tako všeč, da jo je ponovil skozi mikrofon.
V točki Razno smo zvedeli, da bo naš inkasantski monolit odslej izkazoval (še bolj kot doslej) socialni čut. Uvedli bodo Dedka mraza za mlade bende in starostno podporo za redne člane. Globoko ganjen sem spet zaploskal s cokli.
Nihče od prijavljenih k razpravi ni hotel razpravljati, meni pa je podpredsedujoči s tihim soglasjem predsedujočega odvzel to možnost, ker sem baje itak že preveč težil.

Stežka sem spravil urin iz sebe, pobral pozabljene raznobarvne glasovalne lističe in se ločeno pridružil obedujočim lastnikom. Juha je bila slaba, solata komaj za dvojko, krompir imam rad, omleta iz morskih sadežev se mi je zdela surova v testo, govedina dokaj brez okusa, svinjina malo boljša. Slaščice sem pustil še za Grebla, ki me je kot član predsedstva enkrat celo podprl. Drobna natakarica mi je prinesla drugi deci merlota še preden je zmanjkal, z natakarjem sta Dodoljubstvu podarila prisrčno fotko.

Barko Mrecelj

SAZAS pregled dokumentacije iz leta 2005

Kam je šel denar?

Dnevnikov objektiv - sobota, 10.04.2010 Tekst: Borut Mehle

Spomnimo se najprej podelitve viktorjev. Življenjski nagrajenec Dragan Bulič je pred vesoljno Slovenijo oznanil, da se s slovenskimi glasbeniki na domačem terenu ravna neprimerno oziroma da imajo tujci predobre možnosti za uspeh. Da je nacionalni interes v glasbeniškem poslu skrajno ogrožen. No, v drobovju slovenske glasbenozaložniške scene se dogaja drugačno vrenje.
Vrenje, ki namiguje na ravno nasprotne trende od tega, da so slovenski glasbeniki na domačem terenu ubogi preganjanci ter nezaželenci. Kdor se je količkaj ukvarjal s problematiko Sazasa, se je bržkone že kdaj vprašal, koliko denarja od avtorskih pravic, pridobljenih s predvajanjem po slovenskih radijskih in televizijskih postajah, na leto zaslužijo svetovni velezvezdniki. Razprava o tem vprašanju je doslej bolj ali manj temeljila na ugibanjih. No, sodeč po podatkih, s katerimi nam je minuli teden postregel založnik Akin, sestrska družba založbe Nika, je situacija na slovenski glasbeni sceni obratna. Da zaslužki tujcev končajo v žepih domačinov. Na omenjeni založbi, ki jo Sazas sicer že dlje časa toži zaradi neplačanih mehanskih pravic od izdanih nosilcev zvoka, so se namreč odločili za kontra akcijo. Lotili so se podrobnega pregleda dokumentacije iz leta 2005 in prišli do osupljivih podatkov.
Po njihovih podatkih so nadomestila, ki jih je Sazas leta 2005 pobral iz naslova malih pravic, torej javnega predvajanja, med svoje člane pa razdelil v letu 2006, znašala 4,120.000 evrov. To je denar, ki je bil namenjen delitvi med domače in tuje avtorje ter založnike. Darijo Rot, direktor firme Akin, ki je kot založnik imetnik pravic za približno pol milijona pesmi domačih ali tujih avtorjev za območje Slovenije, pravi: "Naše skupno nadomestilo za predvajanja v letu 2005 je bilo precej manjše od 0,15 odstotka te skupne vsote, čeprav naše evidence in podatki tujih založnikov, ki jih v Sloveniji zastopamo, kažejo, da bi morali dobiti vsaj osem do deset odstotkov omenjene vsote. Okoli 400.000 evrov torej. Če upoštevamo, da se v Sloveniji po javno dostopnih podatkih predvaja približno 60 odstotkov tuje in 40 odstotkov domače glasbe, potem na tujo glasbo odpade več kot dva milijona in pol evrov, in če bi se to razdelilo med nas, ki zastopamo tuje avtorje oziroma založnike, bi to naneslo bistveno več denarja, kot smo ga leta 2006 prejeli."
Pri čemer zbode v oči, da gre v primeru založbe Akin za glasbena dela avtorjev, kot so Madonna, Green Day, Red Hot Chilli Peppers, Led Zeppelin, Nickelback in številni drugi tuji zvezdniki. Torej za imena, ki tvorijo hrbtenico slehernega izbora radijskega glasbenega programa. Rot pojasnjuje naprej: "Podatki za hrvaške avtorje so še nekoliko bolj porazni. Pesmi, kot so Cesarica, Dalmacija u mom oku, Dalmatinka, Devojka sa sela, Put putujem, Tempera, torej ultimativni hrvaški hiti, h katerim je treba prišteti še pesmi kot Ti si mi u krvi ali Lane moje Željka Joksimovića, ki je bila tistega leta zagotovo eden največjih hitov, poleg tega pa še ogromno manj znanih, pa vendar še vedno nadvse popularnih pesmi v Sloveniji, so v letu 2006 navrgle, reci in piši, 1400 evrov, kar je približno 0,01 odstotka izplačanih avtorskih honorarjev."
Očitno je, da Eric Clapton ali pač katerikoli drug tuji avtor na skupščini Sazasa ne bi imel glasovalne pravice, ker očitno ne dosega cenzusa za zaslužek, ki avtorjem daje to pravico. Resda gre za zgolj hipotetično misel, ki je pa vendarle tudi skrajno zabavna. Med Sazasom in Akinom sicer že nekaj časa poteka interna razprava o tem vprašanju, so se pa pri založbi šele nedavno odločili, da preverijo dokumentacijo. Med drugim tudi play liste, sezname predvajanih glasbenih del s 30 radijskih postaj. "Uspeli nam je dobiti 30 play list z istih radijskih postaj, ki jih je za tisto leto obdelal tudi Sazas. Seštevali smo število predajanj po posameznih skladbah in potem združevali podatke za več kot 3 milijone skladb, ki so se omenjenega leta predvajale. Na ta način smo prišli tudi do podatka, katerih je bilo sto najbolj predvajanih skladb leta 2005. Izmed teh sto je 22 naših, torej teh, na katerih smo imetniki pravic. Izplačilo od teh stotih smo dobili le v primeru šestih glasbenih del, pa še za teh šest je število glasbenih predvajanj v evidenci Sazasa zmanjšano. Naše izplačilo za leto 2005 je torej le 46 glasbenih predvajanj. Po njihovih evidencah se je od varovancev Akina predvajalo samo nekaj več kot sto različnih glasbenih del, seveda pa z več ponovitvami, v našem katalogu pa je pol milijona glasbenih del," pravi direktor ene največjih slovenskih založb. Kot dodaja, lahko govorimo o sistematični diskriminaciji tujih katalogov, saj so po njegovih navedbah vsa tuja glasbena dela v Sazasovi bazi kategorizirana v najnižji kategoriji, večina domačih pa v višji, kar seveda nanese več denarja. To, da je v javnost nekdo prišel s tako konkretnimi podatki, o kakršnih se bere v tem zapisu, je v Sloveniji redkost, že zdaj pa ni nobenega dvoma, da bo nadaljevanje razprave med obema vpletenima stranema sledilo, predvsem pa da bo pestro in obče poučno.

15.06.2010
Javno naznanilo Urada RS za intelektualno lastnino
Urad pozval Združenje SAZAS k odpravi kršitev ZASP
Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (urad) z javnim naznanilom obvešča vse avtorje ali imetnike avtorske pravice, ki so državljani Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali imajo stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji, katerih pravice na podlagi dovoljenja urada št. 800-3/96 z dne 12.3.1998 kolektivno upravlja Združenje SAZAS, da je dne 28.5.2010 izdal Združenju SAZAS poziv, da spremeni več določb statuta Združenja SAZAS in odpravi ugotovljene kršitve Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP), oziroma se izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na odločitev urada o ugotovljenih kršitvah ZASP. Navedene kršitve lahko Združenje SAZAS odpravi le tako, da skupščina sprejme ustrezne spremembe statuta.

Urad je v istem pozivu Združenje SAZAS pozval, da z javnim naznanilom povabi vse avtorje ali imetnike avtorske pravice, ki so državljani Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali imajo stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji, katerih pravice na podlagi dovoljenja urada št. 800-3/96 z dne 12.3.1998 kolektivno upravlja Združenje SAZAS, da kot enakopravni člani sodelujejo pri delovanju Združenja SAZAS in njegovih organov ter jim omogoči, da pod enakimi pogoji sodelujejo v skupščini, vključno z enako pravico glasovanja o zahtevanih spremembah statuta. Tako bo Združenje SAZAS omogočilo v skladu z ZASP in Zakonom o društvih (ZDru) vsem avtorjem in imetnikom avtorske pravice, da kot enakopravni člani sodelujejo pri delovanju Združenja SAZAS.

V nadaljevanju izpostavljamo nekatere ugotovitve in zahteve iz poziva urada, ki v celoti obsega 24 strani (besedilo poziva).

1. Članstvo, enakopravna obravnava članov, sestava skupščine oziroma glasovalna pravica, izključitev članov ali njihova disciplinska odgovornost

Združenje SAZAS mora vse imetnike pravic, to je avtorje – fizične osebe – in pravne osebe, obravnavati enako in pod enakimi pogoji, saj imetnik materialne avtorske pravice v celoti vstopi v položaj svojega pravnega prednika – avtorja. Z vidika ZASP je pogoj za včlanitev v kolektivno organizacijo le, da je neka fizična ali pravna oseba imetnik pravic na delih, na katerih pravice kolektivno upravlja določena kolektivna organizacija, morebitne druge okoliščine pa so lahko relevantne le, če ZASP tako določa. Članstva v kolektivni organizaciji se ne sme pogojevati s številom del ali z drugimi pogoji, ki jih ZASP ne določa, npr. višina dohodka iz naslova avtorskih honorarjev.

Kolektivna organizacija upravlja pravice na podlagi pooblastila avtorja ali v primerih obveznega kolektivnega upravljanja na podlagi ZASP, kar pomeni tudi obratno, da lahko avtor ali imetnik pravice da pooblastilo kolektivni organizaciji za upravljanje njegovih pravic in zahteva, naj jih upravlja, v okviru dovoljenja urada. Takoj, ko je nekdo avtor, lahko torej zahteva članstvo v kolektivni organizaciji, ki upravlja te pravice. Kolektivna organizacija pa po 152. členu ZASP ne sme odkloniti upravljanja avtorskih pravic s področja svoje dejavnosti, če to zahteva avtor, ki je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali ima stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji. Združenje SAZAS mora biti zato odprto za včlanitev najmanj tistim avtorjem avtorskih del s področja glasbe in imetnikom avtorske pravice na teh delih, ki izpolnjujejo pogoj iz 152. člena ZASP.

ZASP ne dovoljuje neenakopravne obravnave članov ali različnih statusov posameznih članov. Razlikovanje med člani je tudi v nasprotju s tretjim odstavkom 2. člena ZDru, po katerem delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva. Statut brez podlage v ZASP in ZDru daje le nekaterim pravico odločanja v skupščini, čeprav zadevajo vprašanja, ki jih obravnava skupščina, vse avtorje in imetnike pravic – po statutu lahko zgolj 35 »rednih« članov z navadno večino odloča o vseh najpomembnejših vprašanjih, ki zadevajo vse imetnike pravic, ki jih zastopa Združenje SAZAS. Po ZDru najpomembnejše odločitve v društvu sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani, torej v primeru kolektivne organizacije vsi, ki so pooblastili kolektivno organizacijo in se včlanili vanjo (brez kakršnega koli razlikovanja glede na število del, višino prihodkov iz avtorskih honorarjev, ipd.). Statut je potrebno preoblikovati tako, da bo skupščina Združenja SAZAS sestavljena v skladu z določbami ZASP in ZDru, da bodo imeli vsi člani Združenja SAZAS pravico glasovati o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na Združenje SAZAS, da bodo imeli njihovi glasovi enako veljavo in ne bodo omejeni z npr. doseganjem določene višine sredstev, ki jih prejmejo iz naslova uporabe avtorskih del, ali drugimi nedopustnimi pogoji ter da bo za sklepčnost skupščine določena takšna večina, ki bo odražala voljo večine navzočih članov, pri čemer morajo biti vselej vabljeni vsi člani.

V nasprotju z ZASP so tudi vse določbe o spremembi vrste članstva zaradi neizpolnjevanja pogojev za redno ali izredno članstvo in o izključitvi članov (npr. v disciplinskem postopku ali zaradi neudeležbe sej organov), saj mora kolektivna organizacija sprejeti v upravljanje avtorske pravice, za katere ima dovoljenje urada, če je tako zahteval avtor ali imetnik avtorskih pravic, ki je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali ima stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji. Če torej nek tak imetnik pravic zahteva, da kolektivna organizacija upravlja njegove pravice na določenih delih oziroma ji da pooblastilo v skladu z ZASP, kolektivna organizacija tega ne more odkloniti in zato takih oseb tudi ne sme izključiti. Tako kot kolektivna organizacija ne sme omejevati včlanitve v kolektivno organizacijo, tudi ne sme kakor koli disciplinsko kaznovati svojih članov. Ker kolektivna organizacija izvaja naloge iz ZASP, ki z ničimer ne dajejo podlage za določitev disciplinske odgovornosti člana kolektivne organizacije, ni jasno, v katerih primerih sploh bi bila potrebna ali primerna vloga Disciplinskega razsodišča kolektivne organizacije.

2. Načela delitve zbranih avtorskih honorarjev in nadomestil, oblikovanje skladov

Statut ne določa osnovnega načela delitve avtorskih honorarjev glede na dejansko uporabo del, zato v nasprotju z ZASP omogoča, da prejmejo avtorski honorar ali nadomestilo namesto tistih imetnikov pravic, katerih avtorsko delo je bilo dejansko uporabljeno, tisti, katerih avtorska dela niso bila uporabljena.

ZASP ne predvideva ustanavljanja posebnih skladov za npr. namene promocije, saj izrecno določa, da se lahko zbrana sredstva namenijo le za delitev med upravičene imetnike pravic in za pokritje stroškov poslovanja kolektivne organizacije (153. člen ZASP). Določba statuta, ki omogoča, da Združenje SAZAS obremeni sklad male glasbene avtorske pravice z zneskom, ki je namenjen za spodbujanje in promocijo glasbenih kulturnih dejavnosti, je zato v nasprotju z ZASP. V posebne sklade bi bilo mogoče odvajati del avtorskih honorarjev ali nadomestil le od sredstev, ki (glede na dejansko uporabo) pripadajo tistim upravičencem, ki so kolektivno organizacijo pooblastili za upravljanje njihovih pravic. Ti imetniki pravic bi se lahko, vsak posebej, odpovedali (ne pa tudi morali) delu sredstev, ki so bila zbrana za njihov račun, in pooblastili kolektivno organizacijo, da ta sredstva porabi za določene namene, npr. promocijo. Kakršno koli odvajanje nekega deleža sredstev iz tistega dela sredstev, ki so bila zbrana na podlagi t. i. obveznega kolektivnega upravljanja pravic, je zato v nasprotju z ZASP in pomeni oškodovanje upravičenih imetnikov pravic, četudi bi tak sklep sprejela skupščina. Svoji pravici se namreč lahko odpove le vsak posamezen avtor ali imetnik avtorske pravice.

3. Vpogled v gradiva

Združenje SAZAS mora omogočati avtorjem in imetnikom pravic, katerih pravice kolektivno upravlja, vpogled v vsa gradiva, ki so pomembna za delovanje kolektivne organizacije. Če ta niso dostopna, se avtorjem in imetnikom avtorskih pravic onemogoča sodelovanje pri delu organov kolektivne organizacije in odreka uveljavljanje njihovih pravic v kolektivni organizaciji, ki upravlja z njihovimi pravicami in ki je brez avtorjev in imetnikov avtorskih pravic sploh ne bi bilo. Čeprav lahko kolektivna organizacija upravlja pravice imetnika tudi brez njegovega pooblastila, to ne pomeni, da mu lahko onemogoči vpogled v delovanje kolektivne organizacije

Združenje SAZAS mora v tridesetih dneh od vročitve poziva (petnajstdnevni rok za prevzem poziva je potekel 14.6.2010) sprejeti ustrezne spremembe statuta, s katerimi bo odpravilo navedene ugotovljene kršitve. Če Združenje SAZAS v tem roku ne bo odpravilo ugotovljenih kršitev in se ne bo izreklo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na odločitev urada o ugotovljenih kršitvah ZASP, bo urad v skladu s prvim odstavkom 162.a člena ZASP s sklepom odredil odpravo ugotovljenih kršitev ZASP. Če Združenje SAZAS tudi po sklepu urada ne bo odpravilo ugotovljenih kršitev ZASP, bo urad v skladu s 1. točko drugega odstavka v povezavi s 1. točko prvega odstavka 149. člena ZASP Združenju SAZAS odvzel dovoljenje urada št. 800-3/96 z dne 12.3.1998.

Sazas ima 30 dni časa
Ljubljana 15.06.2010, 17:00 Iz. K.
Urad za intelektualno lastnino poziva Sazas k streznitvi. Imajo 30 dni časa.

Urad za intelektualno lastnino (UIL) kot nadzorni organ poziva združenje Sazas, da spremeni kar 38 členov statuta, kjer so bile ugotovljene kršitve zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

Sazas ima 30 dni časa, da omenjene kršitve odpravi. Dokument so objavili tudi na svoji uradni spletni strani.

Odločbo Urada za intelektualno lastnino si lahko ogledate tukaj (PDF dokument).UIL avtorjem vrača tudi svobodo govora
Med drugim UIL zahteva, da imajo vsi člani Sazasa volilno pravico (teh je po naših podatkih okoli pet tisoč), denar pa se mora deliti glede na dejansko uporabo avtorskih del.

UIL je tudi ugotovil, da so Sazasovi promocijski skladi nezakoniti in da so avtorjem odvzemali odstotke brez njihove privolitve − te odločitve so se sprejemale na skupščini, čeprav jih naj bi bilo na zadnji le okoli 50.

Sazas mora avtorjem omogočiti dostop do vseh dokumentov (transparentnost), svojim članom pa mora dopuščati svobodo izražanja in jih ne sme izključevati, če so do združenja kritični.

UIL še zahteva, da Sazas ne sme imeti nobenih cenzusov − število predvajanj ne sme biti pogoj za članstvo.